ZGODOVINA KD PTUJ
ZAČETKI ORGANIZIRANE KINOLOŠKE DEJAVNOSTI NA PTUJU (I. Ozimek, 2011)
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo tudi na Ptuju precej lastnikov psov, ki so želeli imeti šolanega psa. Ker pa tedaj še ni bilo kinološkega društva, so se odločali za šolanje v bližnjih društvih, na primer v Kinološkem društvu Maribor in Kinološkem društvu Slovenska Bistrica.
Da se Ptujčanom ne bi bilo potrebno voziti na šolanje drugam, sta se v začetku leta 1980 Martin Krajnc in Franc Korpar dogovorila s Francem Kitkom, predsednikom Kinološkega društva Slovenska Bistrica, da bodo oni organizirali šolanje na Ptuju. Tako sta prvi tečaj šolanja na Ptuju, za katerega se je prijavilo 19 Ptujčanov, vodila inštruktor Milan Lah in marker Dušan Pirc. Ker nismo imeli svojega poligona, je šolanje potekalo na travniku pod ptujskim gradom in na nogometnem igrišču v Rabelčji vasi.
Prvi tečaj šolanja psov na Ptuju leta 1980.
Februarja 1981 smo na Občinsko konferenco SZDL Ptuj poslali vlogo za postopek registracije Kinološkega društva za vzrejo športnih in službenih psov (VŠSP) Ptuj. V vlogi je bilo navedenih deset predlagateljev, in sicer: Franc Korpar, Martin Krajnc, Konrad Munda, Boris Rojic, Ivan Djurdjevi, Otmar Novak, Janko Junger, Zora Bajič, Emerik Weigl in Ivan Ozimek.
Za ustanovitev kinološkega društva na Ptuju je bilo potrebno izdelati statut, pri čemer nam je pomagal že pokojni Ivan Božič. 27. februarja 1981 smo se zbrali na ustanovnem občnem zboru Kinološkega društva VŠSP Ptuj. Takrat so prisotni člani sprejeli statut društva in izvolili njegove organe. Postal sem prvi predsednik društva, podpredsednik je bil Emerik Weigl, tajnica Zora Bajič in blagajničarka Milica Pehard. Za predsednika tehnične komisije je bil izvoljen Otmar Novak, za člana pa Boris Rojic in Janko Junger. Martin Krajnc je prevzel predsedstvo vzrejne komisije, Jože Rakuš pa naloge vzrejnega referenta. Boris Rojic je vodil disciplinsko komisijo, katere član je bil Ivan Djurdjević. Konrad Munda je postal predsednik nadzornega odbora, Franc Korpar pa gospodar društva.
Kinološko društvo VŠSP Ptuj je bilo pri Oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Ptuj v aprilu 1981 vpisano v register društev pod zaporedno številko 282 in s sedežem na Ptuju, Cesta Olge Meglič 11, kjer je prebivala tajnica društva. V maju 1981 smo o registraciji kinološkega društva obvestili Kinološko zvezo Slovenije.
Pričelo se je iskanje poligona za šolanje psov in društvenih prostorov, pri čemer so se angažirali vsi takratni člani društva.
V aprilu 1982 smo poslali vlogo, v maju pa pridobili zemljišče med sotočjem Rogoznice in Grajene na levem bregu Drave. V istem mesecu smo dobili tudi dovoljenje Dravskih elektrarn Maribor za izvajanje dejavnosti na parceli št. 845, k. o. Brstje.
Poligon smo torej imeli, manjkal nam je samo še društveni prostor, kamor bi lahko spravljali opremo za potrebe šolanja. Takratni inštruktorji in markerji so namreč opremo prevažali v prtljažnikih svojih avtomobilov.
Od Vodnogospodarskega podjetja Ptuj smo dobili odpisan kontejner, ki smo ga septembra 1984 postavili na poligonu v Budini. Kontejner nam je vse do izgradnje sedanjega objekta služil za shranjevanje rekvizitov in opreme za šolanje psov.
Na prireditvah je potrebno poskrbeti tudi za hrano.
Kmalu je društvo začelo širiti obseg svojih dejavnosti in pridobivati strokovni kader. V tem času se je Jože Rakuš udeležil seminarja za vzrejno tetovirne referente, nekaj članov pa smo poslali na tečaj za reševanje izpod ruševin. Organizirali smo nastop službenih psov Kinološkega društva Ptuj in se predstavili z mini razstavo psov v okviru prireditve, ki jo je organiziral Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Na mestnem stadionu je bilo organizirano meddruštveno tekmovanje šolanih psov s 17 tekmovalci.
Po redni letni volilni konferenci januarja 1985 je vajeti društva kot novi predsednik prevzel Branko Skrt, jaz pa sem postal podpredsednik. Ko se je začela gradnja društvenih prostorov, smo vsi, vsak po svojih močeh, poprijeli za delo.
V letih, ki so sledila, sem velikokrat kot član prireditvenih odborov pomagal pri organizaciji tekmovanj psov in vzrejnih pregledov. Še posebej pa sem si prizadeval za agility kot novo društveno dejavnost, ki je bila takrat noviteta tudi v slovenski kinologiji. Tako sva s Stankom Čihalom izdelala prve ovire za agility, od katerih so nekatere v uporabi še danes.
V tridesetih letih obstoja društva se je v članstvu zamenjalo veliko število ljudi. Nekateri so bili člani samo toliko, da so izšolali svojega psa, drugi so ostali. Med njimi je več takih, ki se vračajo z drugim ali celo tretjim psom. To pomeni, da društvo kot celota deluje dobro. V veselje mi je, da lahko spremljam razvoj društva tudi vsa ta leta, ko nisem več tako aktiven in vpet v samo delovanje, kot sem bil ob nastajanju društva. Kljub temu pa ljubezen do psov in zanimanje za kinologijo ostajata.
Ponosni tečajniki leta 2001.
